Serija Mangani izhaja iz umetničine želje, da svojo risarsko prakso preplete z učinki svetlobe. Navdih je našla pri oknih iz alabastra, ki so jih uporabljali predvsem v cerkveni arhitekturi in katerih prosojnost notranjosti prostorov daje obarvan sij oziroma učinkuje ambientalno. Za upodobitev notranje strukture kamnine je narisala vejice cipres, katerih oblike spominjajo na manganove dendrite – naravne mineralne formacije, ki se razraščajo po površini kamnin v drevesom podobnih vzorcih. Čeprav spominjajo na človeške risbe, njihov nastanek temelji na dolgotrajnih geoloških procesih. Delujejo, kot bi risala narava sama – in s tem ustvarila podobo drevesa na kamnini, s čimer se znova vzpostavi povezava z alabastrom kot kamnino. Serija Mangani tako s subtilnim občutkom za ritem in svetlobo raziskuje preplet organskih oblik, geološkega časa in dejanja risanja.
