Skupinska razstava (Anja Jerčič Jakob, Tina Konec, Plateauresidue, Maja Pučl, Lucija Stramec, Joni Zakonjšek)
Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec
30. 3. – 28. 5. 2023
Kustosinja: Katarina Hergold Germ
Fragilne podobe Tine Konec, ki se je v izrisovanju popolnih oblik fragmentiranih prizorov iz življenja dreves odrekla barvi, nas fascinirajo z učinkom, ki ga umetnica doseže z minimalnimi sredstvi, ko na praznino papirja niza črte in črtice, iz katerih se postopoma zgoščajo in nazadnje izluščijo podobe krošenj iglavcev. Te kljub svoji sicer bodičasti in ostri naravi na njenih upodobitvah delujejo mehko in valujoče ter naplastene druga čez drugo ustvarjajo vtis nenavadne gostote, so kot debela, z iglicami prepredena odeja, skozi katero le tu in tam v temino tam spodaj prodira svetloba. Črta predstavlja glavni element njenega vizualnega izražanja. S tehnično dovršenim načinom gradi prizore na način zgoščenega nizanja neštetih črt, ki na koncu ustvarijo iluzijo neverjetno učinkovite podobe bližnjih planov delcev iglastih struktur drevesnih krošenj, pri čemer kadrira tiste dele celote, ki jih privlači svetloba neba. Skozi hipno valovanje organskih oblik vejevja lahko na simbolni ravni zaslutimo stik materialnega z duhovnim. V višave krošenj zazrt pogled Tine Konec nam spet in spet izrisuje razsrediščene slike. dreves, za katere se zdi, da se raztezajo daleč onkraj upodobljenega. Senzibilne podobe, stkane iz mikrokozmosa gosto prepletajočih se organskih oblik, se v mnogoterih monokromatičnih variacijah pretakajo iz slike v sliko, tako da sopostavljene ustvarjajo iluzionistično podobo gozdnate krajine. Tina Konec posamezne elemente svojih zaokroženih ciklov v prostorskih postavitvah ponekod postavlja tudi v medsebojno sobivajoče povezane dele, ki tako postanejo ena sama celota in delujejo kot na glavo obrnjen zemljevid gozdnatih prostranstev. Senzibilne podobe dreves, dolgoletnih objektov umetničine fascinacije, se v njenih ciklih pojavljajo v različnih atmosferah: poleg prizorov megličastih senc, kjer likovno polje temelji na dvoplastnem prosojnem nosilcu, ki pripomore k prepričljivosti upodobljenega, so kot kontrast dnevnim prizorom, izrisanim s tušem na svetlem papirnatem nosilcu, nadvse zanimive nočne serije, kjer krošnje zaživijo na temni podlagi svoje skrivno življenje, razgibane strukture igličastih vej in vejic pa ob odsotnosti vseh barv na temnem nosilcu podobe delujejo malone kot fotografski negativ. Noč je posebni čas dneva, ko človek preide v drugačno, posebno zaznavno stanje. Ko gosta tema vsrka vase vse opazovalčeve čute, takrat se spremeni tudi morfologija dreves: jasne, prepoznavne oblike izginejo in razpre se drugačno videnje sveta. A četudi se drevesa v gozdu, v katerih človek podnevi čuti zavetje, v človeški domišljiji v nočnem času spreminjajo v strašljive prikazni, so na nočnih slikah Tine Konec vse prej kot to: v gostih temnih pokrajinah začutimo spokojnost.
Katarina Hergold Germ