Svoja najnovejša dela je Tina Konec posvetila svoji babici, ki je s sajenjem dreves okoli hiše na nek način poskrbela tudi za ohranjanje spominov za prihodnje generacije. Ciprese s svojo elegantno, pokončno rastjo in dolgoživostjo v sebi nosijo globoke pomene, ki se jih ljudje držimo že tisočletja. Dela je ustvarja s prekrivanjem in plastenjem fotografije ter risbe. Paus papir, ki omogoča, da spodnja plast podob iz fotografije preseva skozi prosojni papir, ustvarja subtilne prehode. Risba in fotografija ustvarjata vizualni in konceptualni dialog. S soočenjem dveh medijev, dveh podob iz različnih časovnih obdobij, ustvarja simbolni pomen na več ravneh. Na eni strani fotografija kot spomin in asociacija na realnost in na drugi strani risba s subjektivno, osebno interpretacijo tega istega spomina. Gledalec je povabljen, da razmišlja med objektivnim in subjektivnim ter zunanjim in notranjim. Plastenje ustvarja dialog med preteklostjo in sedanjostjo z vprašanji osebne identitete, osebne zgodovine in osebnih spominov.
Nadja Kovačič
